ČLOVEK IN GORE V DAVNINI

LJUDJE SO ZAHAJALI V PLANINE IN GORE ŽE V DAVNI PRETEKLOSTI. DANES IŠČEMO NJIHOVE SLEDI IN ODKRIVAMO NJIHOVO ZAPUŠČINO.

 
                                                                             


                                                                                    
 
 

Raziskovanje zgodovine gora

Kdaj so začeli ljudje zahajati v gore? Na to vprašanje so poskušali odgovoriti že mnogi in tudi dandanes je veliko več tistih, ki se o tem sprašujejo, a le nekaj jih dejansko gre v gore in planine, da bi našli odgovore »in situ«. Raziskovati gore je zaradi  specifičnih pogojev nevsakdanje delo in predvsem naporno, če odštejemo  nevarnosti, ki se jih mora planinec tako ali tako zavedati.  Ko so zadoščeni pogoji za varno hojo po gorah se planinec lahko prelevi tudi v raziskovalca tako planinskega sveta kot samih pristopov in vrhov.

Na tem mestu bomo govorili o odkrivanju  ostalin, ki so jih pustili obiskovalci gora pred tisočletji. Čas od  eneolitika  preko  bronastih do železnih dob, antike ter zgodnjega srednjega veka je časovno obdobje, ki je pustilo do nedavna ne sluten pečat. Spremenjena oblika površja, spremenjena rast, stavbna dediščina, mitologija in povedi imajo vgrajene delce preteklih dob. Marsikaj bo ostalo za vedno  zastrto, veliko pa z vztrajnim in požrtvovalnim delom in odrekanjem zanesenjakov prihaja  na svetlobo dneva.       

                                                               

Poprijeli smo za delo

Znamenja o davnih obiskovalcih gora so se kljub redkim najdbam do leta 1995 vztrajno množila. Bronasti predmeti na planinah so kar sami ponujali temo in burili domišljijo »dolinskih raziskovalcev«.  Odločilno je bilo leto 1995, ko je etnolog dr. Tone Cevc po uspelem Simpoziju o stavbni dediščini v vzhodnih Alpah v Bohinju prevzel pobudo. Dovji (divji) možje, Dovji grobi, Dovja griča in Veliko planinske pripovedke so poleg dveh bronastih sekir bili odločilni vzgib, da je postala Velika planina prvi cilj terenskih raziskovanj.  V  Francetu Steletu, poznavalcu gora in ljubitelju bohinjske stavbne dediščine  je našel prvega sopotnika na gorskih poteh. V prvih skromnim najdbah lončenine, stroka  ni prepoznala starejših  obdobij (antike, prazgodovine). Na jesen 1995 se je skupina povečala za gornika in tehnično spretnega Mirana Bremšak.  Sledilo je jesensko obiskovanje Velike planine, ki se je nadaljevalo v poznem pomladnem obdobju 1996.  23. maja 1996 se je skupina, ki so jo sestavljali dr.Tone Cevc, dr. Ivan Turk, France Stele, Janez Bizjak ter Miran Bremšak, odpravila k znanemu balvanu Pri pastirjih. Odkrita je bila bogata plast dobro prepoznavne  antične lončenine. Ker je najdišče obetalo so se še v istem mesecu odpravil na ponovni ogled tudi predstavniki ZRC SAZU. Na platoju ob poti proti Kamniškemu sedlu je bila odkrita prva bronasta fibula v slovenskih Alpah iz začetka drugega stoletja po Kristusu. Arheološki del raziskovanj je s tem dnem prevzela dr. Jana Horvat iz  Inštituta za arheologijo SAZU. Vztrajnost  pri pregledovanju Velike Planine je obrodila sadove 25. Junija 1996, ko sta France Stele in Miran Bremšak v Pečicah našla lončenino, ki je bila prepoznana kot prazgodovinska. Pri ponovnem pregledovanju v poletnem času je bila poleg prazgodovinske postojanke odkrita tudi lokacija iz antičnega obdobja ter posamična najdba iz obdobja mlajše železne dobe na pašniku Za plečem. Ker je odkrivanje in raziskovanje Planine zahtevalo veliko prostega časa (dva člana ekipe nista bila profesionalna raziskovalca, obiskov pa je bilo skupaj šestnajst) so se ogledi ostalih potencialnih lokacij in planin prestavili na pozno poletje ter jesenski čas. V visokem poletju ( 25.julija) je odkrito izjemno najdišče na Ovčariji na Kalcah. Najdišče navdušuje s svojo lego pod izrednim ostenjem. Antična plast je skoraj meter globoko kar je izjemno a ne nepričakovano. 10. septembra je najdena antična lokacija na Čohavnici. Planina je ena najvišjih najdenih arheoloških lokacij. V letu 2009 je pozornost  pritegnila množica rudnih jam med Čohavnico in planino Ravne. Sredi oktobra 1996 je bila odkrita  arheološka lokacija na planini Koren in zadnji dan oktobra 1996 planina Dolge njive. 

                                                                  

Leto 1997 se je pričelo z odkritjem antične postojanke na Vodotočniku kjer je prvič viden tudi tloris stavbe. Prvi dokazi o dokaj gosti  poseljenosti planin so bili tehten razlog  za prvo arheološko izkopavanje junija 1997, ki ga je opravil ZRC SAZU Inštitut za arheologijo pod vodstvom  dr. Jane Horvat na Veliki planini ter septembra Na pastirjih pod Kamniškim sedlom. Pri nadaljnih topografskih ogledih  je najdena antična lončenina na planini Rzenik. Pri prvem obisku ni bilo zaznati stavbnih ostalin. Tloris antične stavbe je odkrit šele 06. junija 2004. V okolici je opaziti dokaj neizrazite rudne jame.

           

                                                                  

Prva lokacija na območju Karavank je čakala do maja 1998. Na planini Svečica je bila v pozni antiki postojanka (v plasti je redka lončenina) na zanimivi lokaciji. V tem času je dr. Tone Cevc navezal stik z avstrijskimi raziskovalci planin. Člani skupine ANISA so bili  na obisku v avgustu 1998. Izkušnje pri odkrivanju visokogorskih lokacij iz starejših obdobij je nesebično predal njihov idejni vodja Franc Mandl. V tednu po njihovem odhodu je sledilo uspešno arheološko izkopavanje na planini Dolge njive, ki je trajalo do 22. avgusta. V septembru je zaradi izgradnje zasneževalnega sistema uničena že evidentirana poznoantična lokacija na Krvavcu nad kapelo Marije Snežne. Izkušnje pri evidentiranju najdišč dajo že nazoren vpogled v  način izbiranja poselitvenih lokacij starodavnih pristopnikov.

                                                                  

Korita pod Dleskovcem so tako rekoč stopila iz anonimnosti z najdbo bronaste oblačilne igle v maju 1999. Istega dne je najdena antična lokacija na Sedelcu. Postavi se prvič vprašanje oskrbe s pitno vodo, kajti arheološke lokacije najdene v obdobju pred to imajo v svoji neposredni bližini  izvir pitne vodo.

Topografski ogledi ne prinesejo brezpogojno  rezultatov oziroma odkritij arheoloških ostalin. Pregledane so številne  planine in območja tako v Kamniških planinah, Karavankah in Julijcih tako s strani Janeza Bizjaka direktorja TNP, Franceta Steleta ter Mirana Bremšaka.  Sam način odkrivanja in pregledovanja terena ni bil dognan oziroma potrebna znanja za uspešno odkrivanje še niso bila osvojena. Je pa zanimivo dejstvo, da pregledane negativne planine in območja tudi v kasnejšem času niso ponudila tako želenih  rezultatov in lokacij arheološkega pomena. Julijci so čakali na svojo prvo arheološko lokacijo do triindvajsetega avgusta 1999. Na planini Klek sta v enem dnevu odkriti dve lokaciji  z zanimivimi in povednimi najdbami.

                                                                  

V  letu 2000 je prva najdena lokacija pod Cjanovco v Kamniških planinah. Skromne najdbe so umeščene  v čas pozne antike. Pregledane so vse znane planine s potencialnimi arheološkimi lokacijami v Karavankah nad 1400 metri. Zaznati je številne ostanke stavb in sicer kamnite tlorise, brez kakršnega koli arheološkega gradiva. Število teh se v letih do 2012 izredno pomnoži. Zanimiva arheološka lokacija se izkaže na Pungartu nad Završnico kjer se prepleta antika z zgodnjim srednjim vekom. V Julijskih Alpah, v Snežni konti pod Bohinjskim Migovcem, je odkrita antična lokacija z zelo zanimivo konfiguracijo. Natančne arheološke raziskave bi pokazale ali je lokacija ostala nedotaknjena ali pa so prisotni kasnejši posegi, ki dajejo lokaciji prav poseben izgled. V tem letu je odkrita tudi antična lončenina na planini Berjanca. Stavbne ostaline so bile z gradnjo v novejšem času  uničene. Leto 2000 pomeni tudi združitev raziskovalnih potencialov Janeza Bizjaka in Mirana  Bremšaka.

                                                                   

V letu 2001 ni bilo veliko odmevnih aktivnosti pri raziskovanju slovenskih planin. Pri ponovnem ogledu planine Klek je najdena fibula iz 6. stoletja značilna za vzhodno alpski prostor.

                                                                     

Začetek odkrivanj oziroma topografskih ogledov v letu 2002 je bil drugega junija nad Dednim poljem. Na planinici ali bolje konti pod Kredo je najdena antična postojanka kjer se prvič izkaže resno odstopanje lokacije od uveljavljenih norm in že ugotovljenih značilnosti.  Karakteristike okolice postojanke napeljujejo  na drugačen  pristop k izkoriščanju danosti davnih obiskovalcev in morda na še nepoznane aktivnosti.  Prvič stopi v ospredje rudosledstvo in rudarjenje v obdobju prazgodovine in antike. Nosilec tega razmišljanja je Janez Bizjak, kot še aktiven direktor TNP in nosilec nekaj raziskovalnih programov s področja rudarstva.   

Čeprav ne spada področje pod Krvavcem v gorsko sfero raziskovanj je vredno omeniti eminentno jamsko najdbo v Stiški vasi. Jože in Miran Bremšak sta se spustila v jamo pod ostenjem pri vasi. V jami je najdenih veliko število pozno antičnih in ostro gotskih novcev. V jami je bilo odmaknjeno in izredno težko dostopno (predvidoma) svetišče z daritveno nišo. Na skali pri zgornjem vstopu so vklesani  krščanski simboli. Opaziti je še več nedokončanih klesarskih aktivnosti. Skozi lino ob poletnem sončnem obratu posije sonce na omenjeno skalo. Jamo so raziskali arheologi na čelu z Milanom Sagadinom.

Ime Kališče nad Bašljem je vabilo na raziskovalno pot zaradi imena. Namreč Imena s korenom na kal, kor ali lep po zbranih izkušnjah  pomenijo tudi staro lokacijo v neposredni bližini, katere poselitev sega vsaj v pozno antiko (Kališče, Lepoč, Korošica, Kal...) Teorija  se je potrdila tudi na Kališču pod Storžičem. Arheološka lokacija ima neposredno vizualno povezavo z znanim Gradiščem  nad sv. Lovrencem.  Materialne ostaline nakazujejo na pašništvo pod  Storžičem  v času pozne antike. 

Odmaknjena področja Raduhe imajo lepe gorske pašnike. Fragmenti lončenine govorijo o obiskih že v zgodnjem srednjem veku. Za pašništvo so idealni pogoji. Zanemariti ni niti nabiralništva, ki ga vsi raziskovalci nekako zapostavljajo.  Zaradi relativne odročnosti raziskovalcev in topografov ostajajo še nepregledana širna območja. Na prehodu s planine Loka proti Jelovcu je opaziti kar nekaj tipičnih rudnih jam s kvalitetnim bobovcem, obstaja pa tudi možnost , da bodo v prihodnosti odkrite sledi rudarjenja bakrove rude.

V arheološke spise je stopil tudi planinski prehod Štapce. Na platoju pod prehodom je na sami planinski poti najdena antična lončenina. Pri kasnejšem arheološkem ogledu je najden tudi lep kamnit artefakt. Na planini Zgornja Krma je  na osrednjem delu najden zadnji dan meseca avgusta antični tloris ob katerem je najden tudi odlomljen del bronaste sulične osti.  V konti pod Blejsko kočo na Lipanci so najdeni skromni ostanki antične postojanke.

                                                                      

2. maja 2003 je najdena pozno antična oziroma zgodnje srednjeveška lončenina  na pobočju pod domom na Krvavcu.  Arheološka  izkopavanja, ki so sledila, pokažejo manjkajoči povezovalni člen med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom v gorah.  V najbolj vročem poletju zadnjih petdeset let  so  4. avgusta  izkopani prvi dokazi o prisotnosti človeka  v južno bohinjskih gorah.  Najden je bronast  okov  vojaške opreme v zatrepu planine Zadnji Vogel. V najgloblji plasti je najdena tudi prazgodovinska lončenina.  Jeseni je odkrita antična postojanka na planini Bavha v Karavankah ter zgodnje srednjeveška lokacija pod Visokim Kurjim vrhom  dvajset minut  stran od pred tem omenjene lokacije. Na planini Kal pod Konjskim sedlom je konec sezone (16. oktobra) odkrita prazgodovinska arheološka točka ter v razdalji nekaj metrov poznoantična bronasta fibula. Pri arheoloških izkopavanjih leta 2005 je odkrit v razdalji nekaj deset metrov tloris antične stavbe.

                                                                       

Prva lokacija v letu 2005 je bila najdena na Lepi Komni. Planina Poljanica je bila velik izziv zaradi izredne obsežnosti. Znana je tudi po pomanjkanju tekoče vode, planina pa je primerna za pašo ovac. Edini vir vode je majhen studenček nad dobro vidnimi ostanki mlajšega pastirskega naselja, ki pa zadošča samo za potešitev žeje pastirjev. Pri topografskih ogledih v naslednjih letih je pod vrhom Kal najdeno mlajše zajetje z rezervoarjem.  V mesecu juniju je skupina, v kateri sta bili  pri odkritju arheološkega najdišča prisotni tudi arheologinji, prepoznala prazgodovinsko in antično lokacijo. Odkritje je bilo pogojena s pravim vegetacijskim trenutkom. Lokacija se je ponudila z že bogatim mladim rastjem, ki je ob tem izpolnjenem pogoju najboljši  pokazatelj in vodnik topografu. 

Poletje je postreglo še z lokacijo na planini Bošinka. Ime najdišča se je uveljavilo z napačnim imenom Vodene rupe. Kako so lahko pomembni družinski planinski pohodi je pokazala ravno ta lokacijo, ki jo je odkril France Stele z družino in prijatelji. Taka praksa je bila zelo izrazita na samem začetku odkrivanj v kamniških planinah, ko je bilo pri odkritju prisotnih  več družin z otroki. Dvajsetega junija je planina ponovno obiskana z namenom arheološke interpretacije. Odkriti so antični bronasti predmeti. Izstopa bronasti zvonček z napisom "URS". Na robu iste kotline je odkrit  tloris prazgodovinske  stavbe. V in ob tlorisu je najdena tipična prazgodovinska lončenina.

Drugi julij 2005 predstavlja poseben mejnik pri topografiji arheoloških najdišč. Janez Jež in Miran Bremšak sta odkrila najbolj oddaljeno arheološko lokacijo od znanih nižinskih arheološko dokazanih naselij v okolici Bohinja. V dolini Sedmerih jezer je vpisana v seznam  prazgodovinska lokacija pri nepriznanem »osmem« jezeru Pri utah.  V dokaj skromni arheološki plasti je prepoznana lončenina iz pozne bronaste dobe.

                                                                       

Leto 2006 ni prineslo prevelike raziskovalne vneme. Kljub temu je zelo pozna jesen (13. november)  postregla s čudovito lokacijo pod  Gracijo. Po razporeditvi kamenja je sklepati na okrogel antični tloris. Antična lokacija je dokazana z bronasto fibulo in železnim šilom (dletom). Ta predmet pri novo odkritih arheoloških lokacijah postane malodane stalnica.

                                                                       

V letu 2007 nastopi čas uporabe tako imenovane visoke tehnologije tudi na področju odkrivanja ter evidentiranja visokogorskih arheoloških najdišč. Letalski posnetki, satelitski posnetki ter GPS orientacija postane nepogrešljiv vir informacij za predpriprave in načrtovanje dolgih pohodov po gorskih brezpotjih. Pozorno oko ne samo da lahko razišče teren in glavne značilnosti ter posledično možnosti gibanja temveč tudi že določi arheološke ostaline do nekaj metrov natančno. Posledica je izredno selektivno načrtovanje poti in določitev lokacij že za pisalno mizo na svojem domu. Rezultat takega dela je deset ali več odkritih arheoloških lokacij v pohodni kopni sezoni oziroma, tudi do pet arheoloških lokacij v enem dvodnevnem pohodu.

Tudi v letu 2007 ni pretiranih aktivnosti pri odkrivanju novih gorskih arheoloških lokacij. 11. maja je bil za odhod v gore neprimeren dan. V gosti megli se Janez Bizjak in Miran Bremšak na planini Ravne nista videla nit pet metrov narazen. Zgolj ob izostreni planinski orientaciji in poznavanju terena se je dalo skrajno previdno z dežniki tako rekoč pretipati na Sedelce pod Dleskovcem. Vendar cilj je bil spodaj v Vrtači. Sledilo je še tavanje v megli in povratek do planinske markacije in table ter spust v Vrtačo.  Vztrajnost je bila nagrajena z antično arheološko lokacijo. Okolica lokacije iz antike je zaznamovana s številnimi rudnimi jamami in rudnimi jarki kar pove tudi ledinsko ime planine. 17. avgusta je odkrita antična lokacija nad Utami nad planino Za skalo ter isti dan še antični tloris med rudnimi  jamami  v Dolu za bajerjem.

                                                                        

Raziskovalno leto 2008 se začne junija z odkritjem oziroma potrditvijo arheoloških lokacij v Snežni konti na Planini za Migovcem. Rudne jame katere so bile do sedaj neopažene izstopijo v vsej svoji razprostranjenosti in obsežnosti. V nadaljevanju poti je na planini Krošnja odkrita antična postojanka. Poleg antičnega tlorisa je najdena bronasta fibula iz tretjega stoletja. Zanimivo ime Krošnja (košara za prenašanje, krošnjarjenje) nakazuje na obsežno aktivnost v antiki ter srednjem veku. Iz planine je bilo odneseno neznano kam ogromno materiala (rude) kar je videti po številnih in značilnih  jamah. 28. septembra je odkrita neobičajna antična postojanka na vrhu Pleč nad Begunjami. Poleg tlorisa je najdena za naše kraje še bolj neobičajna bronasta fibula iz 1. stoletja po Kristusu (edina najdena v Sloveniji). Lokacija izstopa iz konteksta do sedaj znanih gorskih arheoloških lokacij in predstavlja veliko zgodovinsko in predvsem arheološko neznanko.

                                                                        

Leto 2009 izstopa kot najbolj intenzivno in najuspešnejše leto topografskih raziskovanj in odkrivanj. Sodoben pristop z  razpoložljivimi tehničnimi možnostmi in natančno načrtovanje poti je dodal v spisek osem  arheoloških območij (prvič lahko govorimo kar o celotnih območjih) in lokacij.   27. Junij – dan po najbolj mokri in neprijetni  poti na Komno – je najdeno arheološko območje Mali Lepoč. Področje veliko nekaj hektarov skriva dve antični postojanki iz dveh različnih obdobij antike ter prazgodovinsko lokacijo. Teren  je dokaj težko raziskovati zaradi vojaških ostankov iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Teren je poln tudi  izrazitih in globokih rudnih jam.  15. junija je tura prinesla dve arheološki lokaciji. Eno visoko nad Poljanico pod Lanževico, drugo pa na sami Poljanici. Prva lokacija je z arheološkim materialom relativno revna ,  lokacija na Poljanici pa premore izredne najdbe, ki čakajo arheološke obdelave. Okrog prve so številne in izredno izrazite rudne jame, druga lokacija pa deluje kot nekakšen zbirni center iskalcev rude in rudokopov ter deponija nabrane in nakopane rude.  Dolina pod Veliko Babo je mamljiva za raziskovalce zaradi treh razlogov: ime gore Velika Baba samo po sebi pomeni nekaj svetega  kot gora pa je v podnožju mogočna. Obširna območja premorejo pašnike tako za številno divjad kot trope ovac, kotanje pa so bile skoraj neizčrpen vir rude za rudokope skozi dolga tisočletja.  Ledinsko ime Baba se pojavlja v povezavi za daritveni obredi. Baba je mistično bitje iz prazgodovine, ki mu pripisujejo tako dobre kot skrajno hudobne lastnosti. Prvič je najdena arheološka lokacija z ovalnim tlorisom. Na lokaciji ni najdenega materialnega dokaza o starosti. Na starost moremo sklepati po stratigrafiji izkopane vrtine. Plast ogla je poleg tlorisa na globini 1,2 metra. Na višini kjer je dokaj tanka plast zemlje. Globina na kateri je ogle lahko predstavlja starost več kot pet tisočletij. Tudi iz obdobja antike je v bližini najdena lokacija z dobro prepoznavno lončenino ter kvaliteten izvir pitne vode. Ker je območje izredno obširno bo potrebno vložiti še veliko truda, da se evidentira še ostala najdišča.  9. septembra, ko je najdena izjemna prazgodovinska lokacija  v Blejski konti, sezona topografskih pregledov in arheološkega odkrivanja   kljub jesenskemu času in prvemu snegu   še zdaleč ni bila končana.  23. je odkrita in evidentirana nova antična postojanka na planini Vodotočnik. Iskanje kamenodobne kulture je prineslo zanimiv rezultat. Območje do sedaj ni bilo evidentirano ali poznano kod območje rudarjenja, vendar so tega dne odkrita in evidentirana obširna rudna območja med Vodotočnikom in Korošico. 28. september postreže z arheološko poznoantično lokacijo v konti pod vrhom Nad Krnico. Sama lokacija je ugnezdena nad dvignjen rob nad območjem z rudnimi jamami. Istega dne je najdena pod Malimi vrati geološko pomembna in do sedaj edina nedotaknjena lokacija z limonitno železovo rudo.  Izkop te rudne jame bi prinesel  odgovor kako je odkrivanje in izkop rudne jame potekal in kakšen je bil izplen izkopa podobnega rudnega območja v preteklosti. 6. oktobra je konta pod Velikim Selišnikom postregla z arheološko  lokacijo katere starosti s konvencionalnimi metodami ni bilo možno določiti. Je pa najden v neposredni bližini antični zvonček, ki vse bolj postavlja rudarjenje in pašništvo v  simbiozo.  Sezona odkrivanj se je zaključila 14. oktobra. Skupina raziskovalcev se je odpravila na območje visoko nad Zadnjo Trento. Območje pod Bavškim Grintovcem ni ljubo samo drznim novodobnim planincem pač pa je bilo obiskano že v davnini. Na Veliki planini je najden temelj  antične stavbe. Pod njo je najden tudi  fragment prazgodovinske lončenine, lokacija same prazgodovinske stavbe pa ni evidentirana. Območje pod Pelci je prepredeno z visokogorskimi rudniki in rudnimi jamami, ki so med najvišjimi v slovenskih Alpah.

                                                                         

Leto 2010 je bilo v odkrivanju novih gorskih arheoloških lokacij zelo uspešno. 22. maja je odkrita zanimiva arheološka lokacija na planini Ravne nad Lučami. Izstopa zaradi najdbe antičnega hišnega ključa ter stilusa – antičnega pisala. Ob tem se poraja čisto praktično vprašanje: kaj je bilo tako nujno zapisati v gorah in kdo je bil tisti, ki je uporabljal pisalo. Oba tako ali drugače dragocena  predmeta sta bila puščena v gorah z namenom in ne kot izgubljena predmeta. Predmeta  sta torej imela nedvoumno zaobljuben namen. Vrtaške planine nad Mojstrano ne cenijo pretirano planinci predvsem zaradi monotone in nerodne pristopne poti. Tudi raziskovalcema Janezu  Bizjaku in Miranu Bremšak se je priskutila do skrajnosti zaradi resnih poškodb stopal. Vendar to v zgodovini ni bilo pomembno. Po, zaradi rude izkopanih vrtačah, je dobila planina ime. Pot, ki danes ni dobro zapisana je pomenila najkrajšo pot do doline kjer se je nakopana ruda predelala. Prazgodovinska oziroma antična lokacija je z ostanki relativno revna (lončenina je težko določljiva) leži pa na prehodu iz Njivic proti Slemenu. Tudi konta pod Slemenom in okolica je posejana z rudnimi jamami. Lokacija je odkrita 5. Junija. Omenim naj tri lokacije, ki se niso zapisale kot arheološke lokacije vendar je opaziti v naravi res veliko število rudnih jam. Vršni plato Krede ima številne rudne jame, mestoma je opaziti izrazito rdečo zemljo, ki je bila očitno dobitek rudarjev v še ne ugotovljenem času. 9. avgusta  ter 6. novembra so pregledana območja v smeri Moličke planine ter Korošice. Tudi tu ni najti materialnih ostalin, ki bi pomagale določiti čas izkopa številni rudnih jam. 9. In 10. julija sta bila dneva raziskovanj obširnih območij pod Šmohorjem v smeri Peskov. Vzorec se ponovi v vsej svoji predvidljivosti. Antična lokacija na majhnem platoju sredi »dežele« rudnih jam. Odkrita provincialna lončenina  spada v čas pozne antike. V nadaljevanju poti je odkrita presenetljiva vendar pričakovana antična lokacija na Doličih. Rimski kovanec Konstantina Velikega najden na južnem robu temelja stavbe govori sam zase. V okolici je opaziti več stavb ter nekaj izrazitih velikih rudnih jam. Okolica zaradi enostavnega terena obeta  zanimivo raziskovanje v prihodnje. 4. september je prinesel ponovni obisk Karnove doline potrditev znakov na poznoantično lokacijo. Odkriti so tudi čudoviti kovinski predmeti, ki »in situ« čakajo strokovne obdelave. Ena najbolj orientacijsko zahtevnih ter z zanimivo teorijo podkrepljenih dvodnevnih tur je bila pod Zeleni vrh. 14. In 15. septembra  je bilo odkritih sedem arheoloških lokacij na južni ter severni strani Spodnje bohinjskega grebena. Praktično preverjena in z najdbami podkrepljena je teorija, da so rudokopi odnašali rudo čez zahtevne prehode na južno stran Južno Bohinjskih gora in naprej v znana prazgodovinska in antična gradišča (sv. Lucija) ter že potrjena železarska središča. Prehajanje čez grebene še dandanašnjemu planincu lahko povzroči ob neprimernem pristopu težave. Skoraj ne moremo pa si predstavljati ljudi v prazgodovini in antiki s tovori rude, ki jo prenašajo čez grebene ob skrajno skromnih možnostih.  Ruda se je  zbirala na določenih za to pripravljenih mestih, od tam pa naprej v dolino. Ta mesta so v naravi opaziti kot izravnani platoji na rahlo dvignjenih grbinah. Zaključek topografske sezone  je bil 16. oktobra, ko  je ob naletavanju prvih snežink najdena pozno bronastodobna arheološka lokacija. Bronast nož ter brusni  kamen iz Dolgih njiv pod Kalškim grebenom govorita  svojo zgodbo.

                                                                    

2011 je številčno dokaj skromno po najdbah vsekakor pa eno najpomembnejših raziskovalnih let. 5. avgusta so odkrita obsežna območja rudnih jam, ki se razprostirajo od Smokuške planine pa do vrha Zelenice. Na Zelenici je odkrit antični tloris ter v neposredni bližini lep antični zvonec z železno kambo. Relativno enostaven dostop bo pritegnil raziskovalce, da se bodo temu najdišču, ki vsekakor ni edino pod severnimi ostenji Begunjščice, bolj pozorno posvetili. 26. septembra sta Janez Bizjak in Miran Bremšak odkrila antično lokacijo pod Šijo. Isti dan je sledila tako rekoč krona raziskovanj in priprava topografskih podatkov. Najdena je  arheološka lokacija na samem smučišču Vogel. Prazgodovinsko antična lokacija z obilo arheološkega gradiva in izjemno arhitekturo bo cilj  arheoloških raziskovanj v letu 2012.  Ob samem tlorisu je poleg arheološkega materiala skupaj najdena tudi železova ruda. Ti prvi podatki potrjujejo  (teorija Bizjak-Bremšak) predhodno oblikovano  domnevo, da so pastirji in rudokopi živeli v simbiozi ali celo, da so bili prisotni na planinah z dvema nalogama. Na razmerja in rezultate sobivanja v davni preteklosti bodo lahko odgovorili samo v sodelovanju strokovnjaki različnih področij.

                                                                     

V 2012 so topografski ogledi postregli  s tremi novimi  arheooškimi lokacijami. Pregledana je Peca, ki je svojevrsten geološki fenomen. Nedrje gore skriva svinčevo rudo in znan rudnik, na vršnjem grebenu, sestavljenem  iz dachsteinskega apnenca, pa najdemo  limonitno železovo rudo. Cilj obiskovalcev v preteklosti dokazujejo številne rudne jame, ki jih pozorno oko opazi tudi že pod planinskim domom na Peci. Najstarejše podkve iz 12. stoletja bi lahko dale odgovor o načinu in času  izkoriščanja rudišč. V mesecu avgustu je pregledano obširno rudno območje pod Zelenim vrhom nad Tolminskim Migovcem. Kot izjemen dokaz rudarjenja v preteklosti je deponija manj kvalitetne železove rude poleg globokih rudnih jam.  Izstopajoča je nova lokacijo nad Lepeno kjer je najdena antična lončenina.   

                                              

Sezona v letu 2013 je bila za raziskovanje neugodna. Sneg, ki se je obdržal v poletje, hitra vročina, v nadaljevanju pa številni deževni dnevi so dobesedno zdesetkali spisek predvidenih obiskov že lociranih prazgodovinskih, antičnih in zgodnjesrednjeveških lokacij. 15. julija je potrjena prazgodovinska lokacija nad Lepeno, poleg pa odkrita obetajoča antična lokacija. V evidentiranje in raziskave se je vključil  Inštitut za arheologijo SAZU pod vodstvom dr. Jane Horvat. Odkrita je še po ena antična lokacija (tloris stavbe) na Kališču ter Vodotočniku. Na obeh novih lokacijah je najdena lončenina in bronasti predmeti. Pridobljeni so številni antični predmeti ali fragmenti na obiskanih lokacijah v Julijcih, Karavankah in Kamniško Savinjskih Alpah.  

                                                                      

Raziskovalno leto 2014 se je začelo z obiskom mesta naključne najdbe bronaste fibule na vrhu  Pleče nad Begunjami. Za zgodovino vneta domačina iz vasi Čadrg sta na osnovi ledinskega imena že v mesecu aprilu odkrila lokacijo, ki postavlja vasico v izredno zanimive zgodovinske okvirje. Poleg predvidoma mezolitskih artefaktov je odkrito področje s prazgodovinsko in ali antično lončenino. Ker ledinsko ime v bližini lahko nakazuje območje predelave rude oziroma železarske obrate, je sklepati na antično predelavo v gorah nakopane železove rude. V poznem poletju so z arheološkim sondiranjem odkriti grobovi iz obdobja stare železne dobe. V mesecu oktobru je na Zgornji Lašci odkrita antična postojanka,  ena redkih antičnih lokacij, ki v neposredni bližini nima rudnih jam. Konec sezone v mesecu novembru je odkrita in potrjena prazgodovinsko antična lokacija na planini Razor, ki obeta zanimive odgovore o rudarjenju v gorah in verovanju pred več tisočletji.

V poletju 2014 je SAZU Inštitut za arheologijo izvajal obsežnejša raziskovanja v gorah na osnovi topografskih podatkov. Pridobljeno je gradivo, ki zgodovino obiskovanja gora postavlja v  okvir zelo pomembnih aktivnosti ljudi v prazgodovini in antiki. Dokazana je kontinuiteta obiskovanja gora skozi celotno obdobje kovinskih dob do zgodnjega srednjega veka. Prvič je tudi z najdbami dokazano verovanje oziroma darovanje dragocenih predmetov. 

                                                                

                                                               

s
TEKST, FOTOGRAFIJE IN OBLIKOVANJE MIRAN BREMŠAK