ČLOVEK IN GORE V DAVNINI

LJUDJE SO ZAHAJALI V PLANINE IN GORE ŽE V DAVNI PRETEKLOSTI. DANES IŠČEMO NJIHOVE SLEDI IN ODKRIVAMO NJIHOVO ZAPUŠČINO.

     
   

  • .
  •          Janez BIZJAK, univ. dipl. ing. arhitekt, urbanist, naravovarstvenik in publicist, je bil rojen v Trbovljah. Po maturi je nekaj mesecev delal kot rudar v Rudniku Trbovlje, da si je zaslužil denar za študij. Na Univerzi Ljubljana je študiral arhitekturo, urbanizem, etnologijo in vizualne komunikacije. Po univerzitetni diplomi je kot samostojni arhitekt in urbanist 15 let delal v gospodarstvu (Trbovlje, Ljubljana, Idrija). Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada za arhitekturo. Od leta 1983 do 2005 je bil zaposlen na Triglavskem narodnem parku (TNP), najprej kot strokovni sodelavec za obnovo kulturne dediščine in urejanje prostora, od 1992 do upokojitve oktobra 2005 pa kot direktor TNP. V Mednarodni komisiji za varstvo Alp, CIPRA, je aktivno sodeloval pri pripravi Alpske konvencije. V obdobju 2000-2005 je bil podpredsednik ALPARC, Mednarodne zveze zavarovanih območij Alp, še vedno pa je dejaven v organizaciji Pro Vita Alpina International. S področja varstva narave in varstva okolja je napisal 153 strokovnih člankov v domačih in tujih publikacijah ter imel številna predavanja in referate na mednarodnih strokovnih srečanjih. Avtorska dela: Gore pod polnočnim soncem (1981, knjiga o Grenlandiji, kamor je leta 1978 organiziral in vodil prvo slovensko alpinistično odpravo), besedilo za monografijo Triglavski narodni park (1995), besedilo za monografijo Trenta in Soča (1996), Zavarovana območja v Sloveniji (2008), Alpska konvencija (2009), Alpe, kot jih vidijo ptice doslej najobsežnejša monografija o Alpah od Slovenije do Francije (avtor fotografij Matevž Lenarčič), izdana v petih jezikih in leta 2010 nagrajena na mednarodnem festivalu gorniških filmov in literature v kanadskem mestu Banff kot najboljša knjiga o gorah. Leta 2006 je ustanovil zasebni zavod Inštitut Alpe Bled, namenjen proučevanju zgodovine Alp ter promociji naravne in kulturne dediščine Slovenije doma in v tujini. Bizjak je avtor odmevne razstave o Sloveniji Voda, naše upanje (2008), predstavljene v Franciji od Pariza do Strasbourga, v Belgiji (2010), New Yorku     in Berlinu (2011). Zadnja leta intenzivno raziskuje ostaline rudarjenja v visokogorju Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp od prazgodovine do srednjega veka. Leta 2010 je bil sprejet v Montanhistorischer Verein Österreich (MHVÖ), strokovno združenje za raziskovanje rudarske zgodovine v gora.

  •  
  • Miran BREMŠAK, inženir strojništva, doma iz Komende, je zaposlen kot vodja proizvodnje. Raziskovalec arheološke in zgodovinske preteklosti krajev v bližnji in daljni okolici, odkritelj več kot dvesto novih arheoloških lokacij tako v dolinskem svetu kot visokogorju. Svoje zanimanje za arheologijo  je pokazal že v tretjem razredu osnovne šole z odkritjem rimske lokacije (leta 1997 potrjena vila rustica),  na osnovi pridobljenega znanja pa je topografsko in raziskovalno aktiven od leta 1994. Leta 1995  se je priključil skupini  entuziastov pod vodstvom pokojnega dr. Toneta Cevca. Skupina, katere član je bil tudi France Stele iz Gore pri Komendi, je orala ledino v raziskovanju arheološke in etnološke dediščine pastirjev v Kamniško Savinjskih Alpah. Slovensko društvo ga je leta 2004 sprejelo za svojega častnega člana. Sodeloval je pri več arheoloških izkopavnjih v slovenskih gorah: Velika planina, Pri pastirjih pod Kamniškim sedlom, na Dolgih njivah ter Kalu v Julijcih. Najpomembnejše njegove najdene arheološke lokacije so: rimski vodnjak v Suhadolah, kjer je tudi aktivno sodeloval pri arheoloških izkopavanjih, zakladna najdba antičnega tesarskega orodja iz Grdalovega hriba, antične in prazgodovinske najdbe iz Straže ter Cerkovnika pri Zalogu, številna nova prazgodovinska naselja ob Kolpi, prisoten pa je bil  pri odkritju večine gorskih lokacij. Sodeloval je pri pripravi knjige dr. Toneta Cevca Davne sledi človeka v Kamniških Alpah (1997) ter zbornika, ki ga je uredil dr. Tone Cevc Človek v Alpah (2006). Aktiven je bil pri pripravi knjige Po poteh kulturne dediščine v Občini Komenda (2006). Objavlja na zgodovinsko  in arheološko temo v Planinskem vestniku ter lokalnih glasilih. 

  •  
  • Gorazd KUTIN, lesarski tehnik, doma iz Čadrga nad Tolminom,  naravovarstveni nadzornik TNP - oddelek Posočje. Služba mu omogoča spoznavanje ljudi, ki še vztrajajo v tem trdem a prelepem okolju, vasi in planin pod vršaci. Pri domačinih je izvedel za marsikatero skrivnost preživetja ter marsikatero zgodbo in resnico, ki mu pomaga pri odkrivanju kulturne dediščine in materialnih ostalin. Pri svojih rednih nadzorih terena je v zadnjih letih naletel na več arheoloških najdišč iz različnih obdobij od prazgodovine, antike do zgodnjega srednjega veka. Z bratom Janijem sta vasico Čadrg z velikimi črkami zapisala na zemljevid pomembnih arheoloških področij.

  •  

s
STRAN JE V IZDELAVI:MIRAN BREMŠAK