ČLOVEK IN GORE V DAVNINI

LJUDJE SO ZAHAJALI V PLANINE IN GORE ŽE V DAVNI PRETEKLOSTI. DANES IŠČEMO NJIHOVE SLEDI IN ODKRIVAMO NJIHOVO ZAPUŠČINO.

 
       

     

Odkrivanje stavbnih ostalin in sledi človeških posegov v gorsko naravo




 

Kaj je odločilno za izbiro mikrolokacije naselitvenega prostora človeka v visokogorju?

 

(prilagojen  prispevek iz zbornika Človek v Alpah, 2006, uredil dr. Tone Cevc, prispevek Miran

 

Bremšak)

 

 

Odkrita je nova  lokacija z opaznimi znamenji bivanja človeka. Kamenje v vrsti, kamenje na  kupu z določeno urejeno obliko,  rastje v določeni geometrisjki obliki, obor narejen iz skal, umetno izkopan ali izravnan teren so prva znamenja za raziskovalca. Omenjeno seveda še   ne pomeni, da skrivajo tla tudi sledi starejše ali daljše poselitve.  Opazovanje t. i. geostrateškega položaja okolja, bližina vira pitne vode, izpostavljenost terena meteorološkim vplivom, plazovom in hudournim vodam in mogočim vizualnim povezavam s poprej odkritimi in potencialnimi novimi lokacijami, lahko napovejo možnosti ali je na odkritem prostoru stala stavba ali skromno zatočišče.

 

Geostrateški položaj naselitvene mikrolokacije v visokogorju

 

Človek, ki se je hotel sezonsko naseliti v visokogorju zaradi pašništva, lova in nabiralništva, je pri izbiranju primernega terena vedno upošteval geostrateški položaj. Izbran prostor je moral omogočati kar najboljšo preglednost pristopa in odhoda človeka s planine. Vsakdo, ki je želel iti mimo bivališča ali je prihajal v planino, je bil opažen že od daleč . Za rimskodobno poselitev planin je značilno, da so si naseljenci izbrali takšne kraje, ki so z ene strani zavarovani s strmim bregom ali s skalami (prim. na Veliki planini Pečice, planina Vodotočnik in Dolga njiva v Kamniških Alpah, planini Krstenica in Vodene Rupe v Julijskih Alpah).

Odmiki od tega pravila zaenkrat niso dovolj dobro pojasnjeni. Na planinah z debelo plastjo ilovice ali zemlje in ravnico v osrednjem delu planine je namreč zaslediti konfiguracijo terena, ki spominja na velike ograde. Na vprašanje, ali so obiskovalci gora ovalni prostor zavarovali z lesenimi ogradami, bo še treba poiskati odgovor (prim. planina Zadnji Vogel, planina pod Kredo v Julijskih Alpah in Čohavnica pod Vežico ter Sedelce pod Dleskovcem v Kamniških Alpah).

Poleg lastne varnosti so morali prazgodovinski in antični naseljenci v planinah poskrbeti tudi za varnost čred, ki so jih pripeljali na pašo. Pregled naselitvenih točk je pokazal, da je bil poleg koč v oddaljenosti do 20 m urejen raven prostor, ki so ga domnevno uporabljali za obor za živino (prim. planine Dolga njiva, Sedelce, Klek, Zadnji Vogel). Ravnina je, glede na velikost, lahko nudila prostor za do 30 glav živine (trop ovac). Izbira in postavitev lokacije obora izvirata iz podobnih bivalnih predpostavk, kakor so veljale za pastirske koče.

 

Izbira poselitvene lokacije glede na bližino vodnega vira

 

Arheološke naselitvene lokacije so povečini v neposredni bližini vodnih izvirov ali virov. To so lahko studenci, ki niti v najhujši vročini ne presahnejo, ter lokve ali kali, izdelani umetno. Odkrita arheološka najdišča pa kažejo še drugačno podobo. Ponekod v bližini bivalnega prostora niso imeli vodnega vira (npr. Sedelce pod Velikim vrhom, planina Migovec, planina Rzenik in Velika planina). O izbiri mikrolokacije za naselitev so odločali verjetno drugi razlogi, kajti za oskrbo z vodo so si naseljenci pomagali bodisi s prinašanjem vode iz oddaljenejših izvirov ali pa so v posode lovili deževnico.

Pri osvetlitvi vprašanj o naselitvi na prostoru, kjer je primanjkovalo vode, pa je mogoče upoštevati možnost, da je naselitveno mesto kdaj prej imelo vodo, pa je ta zaradi kateregakoli vzroka presahnila ali spremenila smer (npr. Ovčarija na Kalcah). Iskalec naselitvenih točk v visokogorju mora upoštevati tudi te možnosti, posebej še, če vsi drugi argumenti pritrjujejo možnosti, da je bil prostor primeren za naselitev. Izredno pomembno pri izbiri mikrolokacije za naselitev je bilo to, da je bila na pomlad lokacija hitro suha, brez snega in seveda lepo poraščena s svežo travo. Zgodnje zelenje je pomenilo za pastirja preživetje njegove črede, oziroma čim bolj zgodnejši pristop v planino. Zgodnje zelene trate v planini so precej enostaven način za presojo, kje odkriti naselitveno lokacijo. Na arheoloških lokacijah je zgodnja trava že bujna in zelena, ko je drugod v planini še lahko sneg (na tej predpostavki najdene lokacije: Sedelce pod Dleskovcem, Lepa Komna — Poljanica, Dolga njiva pod Cjanovco, planina Svečica, Smokuška planina). Iskalec naselitvene lokacije mora upoštevati tudi izpostavljenost terena vetrovom in zimskim zametom. Nobena od poznanih odkritih lokacij ni zametena s snegom niti v najhujši zimi. Da hud veter lahko dela škodo, je dobro poznano, suh prostor pa je seveda koristil tudi stavbi, da les na vlagi ni hitreje propadal.

Naselitvena mesta praviloma niso bila izpostavljena vodi, hudournikom, niti močvirskim vodam. Hudourniki zaobidejo lokacije v velikem loku. Zgledi takšnih posrečenih lokacij so planina Krstenica, planina Koren, antična planina Dolga njiva, planina Svečica, planina Pri utah, Vodene rupe in še bi lahko naštevali. Pri tem je zanimiva ugotovitev, da iskalci srednjeveških lokacij niso več sledili izkušnjam starejših naselitvenih rodov. Morda je razlog za izogibanje lokacijam, pri katerih so pri izbiri upoštevana stara pravila, v večjem številu uživalcev planine ter s tem tudi v postavitvi večjega števila pastirskih koč, za katere pa ni bilo več najustreznejšega prostora v planini.

 

Ocena vizualnih povezav naselitvenih lokacij

 

Do zdaj najdene antične naselitvene točke v planinah kažejo, so bile vizualno povezane. Ali so obstajala v ta namen kakšna vidna znamenja, lahko samo ugibamo. Neizpodbitno dejstvo je, da je mogoče iz ene antične lokacije opazovati vsaj še eno ali več antičnih naselitvenih točk. Zgled za takšne vizualne povezave ja Velika planina, ki je povezana z planinami Rzenik, Sedelce pod Dleskovcem in Korenom, ter planina  na Kališču s poznanimi antičnimi gradišči pod Storžičem. Podobno podobo razkrivajo povezave med planinami v Karavankah in dolino. Slednje so še do nedavna uporabljali s srednjebohinjskih planinah. Drugačen je položaj v osrednjih planinah Julijskih Alp. Konfiguracija terena ne dopušča neposrednih vizualnih povezav. Antična lokacija na Lipanci je v vrtači, podobno podobo ponuja planina Pod Migovcem, planina pod Kredo in planina Klek ležita v konti. Ali so si naseljenci v antičnih planinah signalizirali z ognjem (najbolj logičen način), bo treba z raziskavami šele dokazati.

 

Ocena možnosti bivanja v jamah in spodmolih.

 

Odkritja ostankov preprostih zasilnih bivališč pod skalnimi previsi in v jamah v poznem srednjem veku in novem veku (v Žmavcarjih, v Lepi glavi pod Vežico, v Solčavskih planinah, v Movzini pod Sukavnikom, na planini pod Gracijo) nakazujejo možnosti, da bi odkrili sledi starejših antičnih ali prazgodovinskih zasilnih bivališč. Teh raziskav do sedaj še ni bilo. Lokacija z prazgodovinsko lončenino je bila odkrita v Julijcih pod Bivakom II, antična lokacija pa je poznana pod skalnim previsom na Ovčariji v Kalcah. Je pa seveda še nekaj za raziskave zanimivih jam ob že poznanih antičnih lokacijah (Molička planina, planina Zadnji Vogel, Velika Tičarica, planina pod Gracijo).

 

Odgovori na podlagi sestave tal

 

Izkušen raziskovalec lahko po sestavi tal odkrije poselitveno lokacijo oziroma glede na stratigratijo sklepa o bližini točke. Daleč najzanesljivejši kazalnik je oglje. Oglene drobce veter zanese relativno daleč naokrog. V debelejši plasti zemlje ali ilovice so pomembni tudi njegovi najdrobnejši koščki. Z vizualno oceno oglja je mogoče, tudi če ni lončenine, sklepati o lokaciji v bližini raziskovanega kraja. Pri tem je pomembna globina oglenih drobcev. Kot primer velja omeniti raziskave na Kalu pod Konjskim sedlom, konkretno, pripravo jame za biološke odpadke tabora. Poznana prazgodovinska lokacija, odkrita pred letom, je bila oddaljena 80 metrov, kar je pa po izkušnjah očitno preveč, da bi v ustrezni plasti na taki razdalji še bilo oglje. Sklep je bil, da mora biti na planini še ena nepoznana lokacija, in po podrobnem ogledu je bil v oddaljenosti 15 m najden poznoantični tloris stavbe. Podoben primer je s planine Ravne nad Lučami, ko je ravno tako leto pred odkritjem antične lokacije  v ustrezni plasti opaženo oglje na oddaljenosti 40 m. Do sedaj ni poznana nobena lokacija, ki v ustrezni zgodovinski plasti ne bi imela oglja.

Pri raziskavah in iskanju lokacij v planinah je treba opozoriti še na eno zanimivo dejstvo. Vse doslej najdene prazgodovinske in antične lokacije imajo v neposredni bližini ali na sami lokaciji relativno debelo plast zemlje, za samo antično lokacijo pa je sploh odločujoča izrazito črna zemlja takoj pod plastjo ruše. Ni še bila odkrita arheološka lokacija, ki bi hranila ostaline neposredno na grušču ali skali takoj pod plastjo ruše. Zemlje ne obarva izrazito le oglje, pač pa tudi sledi razkroja bioloških snovi iz določenega zgodovinskega obdobja. Temu vprašanju bo treba v prihodnosti posvetiti več pozornosti, pri čemer bo iz koncentracije kemijskih elementov mogoče izpeljati določene sklepe (sirjenje in zametovanje sirotke z veliko vsebnostjo rudnin).

 

Poselitvene točke ob rudnih jamah. 

 

V prvem desetletju raziskovanj planinskega sveta je bila glavna raziskovalna tema lov ter pašništvo. Rudarjenje je bila tema, ki nikakor ni prodrla v ospredje. Raziskave Železarskega muzeja iz Jesenic v petdesetih letih prejšnjega stoletja niso dovolj natančno odgovorila na vprašanje kje in kdo je rudaril v visokogorju. Še manj odgovorov je bilo na vprašanje kako je potekal postopek. Vprašanja rudarjenja in povezanih aktivnosti se je ponovno lotil takratni direktor TNP - ja Janez Bizjak. Pogled na pokrajino polno izkopanih bolj ali manj globokih jam, občasno obloženih s kamenjem, je dajal zgolj iztočnico. Področja rudnih jam so postala zato glavni cilj raziskovalnih pohodov. Rezultati so presenetili. Praktično vsako področje z rudnimi jamami je postreglo z novimi prazgodovinskimi in antičnimi lokacijami. Takoj se je postavilo vprašanje kako so v davni preteklosti izbirali primeren prostor za zbirno (logistično) središče ali kako za skromno zatočišče visoko pod vrhovi gora. Da se je izoblikovala teorija o zbirnih središčih govori kar nekaj dejstev: lokacija je na vstopu v rudna področja, okolica ima že zgoraj omenjene  prednosti, konfiguracija in umetna predelava terena nakazuje prostor za deponijo nakopane rude ali prostor za pred obdelavo rude, na tako imenovanih zbirnih centrih je običajno zaslediti več temeljev stavb iz starejših obdobij. Ob tem se pojavi vprašanje, kakšen je bil odnos med pastirjem in rudokopom, ki je bil  prisoten na planini (Bošinka, Zelenica, Snežna konta, Blejska konta,...). Razmišljanje, da je bil rudokop v funkciji rudarja in pastirja se za enkrat zdi nerealno. Vprašanje, ki se ob dokazanem rudarjenju tudi zastavlja, je  način transporta rude do predelovalnih središč. Dokazov o predelavi rude na planinah, se zdi, še dolgo ne bo, dasiravno se je ta možnost  pri dosedanjih topografskih ogledih pokazala  v Karavankah. Kosi najdene žlindre v Julijcih pa so žal samo znamenje, da je treba vztrajati pri raziskavi  te možnosti.  

Izbira prostora za zatočišče na »delovišču« je dokaj enotna.  Tlorisni ostanki so po pravilu sredi med rudnimi jamami, običajno na dvignjeni terenski izboklini ali pomolu. Rudne jame se popolnoma približajo tlorisu, ni pa primera, da bi bil prazgodovinski ali antični tloris poškodovan zaradi izkopa rudne jame. To dejstvo govori v prid teoriji, da so rudne jame izkopane v obdobju nastanka bivališča. Srednjeveški ali novoveški posegi rudarjev so zaznani drugje, odmaknjeni od starejših lokacij. Več kot trideset prazgodovinskih in antičnih lokacij je najdenih na tej predpostavki. V okolici antičnih lokacij, kjer so se že v preteklosti  pojavljala določena vprašanja o načinu in vzroku izbire lokacije za stavbo, so po letu 2008 odkrita obširna področja  z rudnimi jamami.       

 

Geomantika in radiestezija.

 

Zelo zanimivo je vprašanje uporabe metod, ki danes spadajo k t. i. mejnim znanostim. Bežni in nepopolni radiestezijski pregledi lokacij kažejo na pozitivne zemeljske energije. Že preizkušene lokacije so umaknjene od geopatogenih točk. Planine so primerne za radiestezijske aktivnosti zaradi ohranjene narave in minimalne razširjenosti sodobnih gradbenih in drugih umetnih materialov, ki zelo ovirajo merjenja. Ob ustreznem vzorcu bi to opažanje že lahko nakazovalo nekatera nekonvencionalna znanja prvih pristopnikov oziroma tudi uporabo metod, ki so dokumentirane pri postavitvah nižinskih rimskih naselij. Metode omenjajo tudi drugi zgodovinski viri ali pa so marsikod še realnost (bajalica za iskanje vode, rudnih nahajališč in v preteklosti tudi arheoloških najdišč).

 

Kako  poiskati in tolmačiti najdišče.

 

Prvi začetki izbiranja potencialnih lokacij so bili relativno enostavni. Pašne planine, ki so še žive ali bile obljudene v ne tako daljni preteklosti  ali je življenje zamrlo na njih po drugi svetovni vojni, so bile logični prvi cilj. Število najdenih zgodovinskih lokacij je preraslo število aktivnih in opustelih znanih planin skupaj,  kar je bil znak, da se bo število arheoloških lokacij povečevalo. Določevanje s pomočjo letalskih posnetkov je pripomoglo, da se je začelo pregledovati tudi za gornike  manj obiskana  predvsem pa oddaljena  območja v Julijcih. Višina najdišč se je dvignila do 2000 m, kar je za pašne planine in  poletno poselitev previsoko.

Na tem mestu je omeniti tudi legende in pripovedke. Iz njih je razbrati na nedefinirane aktivnosti v davni preteklosti. Rezultat teh aktivnosti je bilo bajno bogastvo, ki pa je še v veliki meri skrito v gorah. Bolj zanesljivi vir podatkov so ledinska imena. Pri utah, Pri bajti, Nove koče, Stare stale, Korošica, Lepoč, Kal, Ravne, Krn - Koren, Dolge njive so povedna ledinska imena, ki so prinesla zanimive rezultate. 

 

Metode dela.

 

Pregled planinskega in gorskega območja, ki je ocenjen kot  star,  poteka primerno sami situaciji. Izpolnjeni  morajo biti že v prispevku omenjeni pogoji. V veliko pomoč so, naj se sliši še tako nenavadno, živali. Če so na terenu krtine, če je teren prekopan od divjih svinj ali parkljarjev, če je naravno ali umetno usekan teren, je mogoč  podpovršinski pregled brez posegov. Samo v teh primerih so do sedaj najdeni dokazi (lončenina, redki železni predmeti) brez destruktivnega posega. V primeru podpovršinskega pregleda se pripravi izvrtina pred tlorisom (predvidoma) stavbe, ki običajno že da dovolj dobre rezultate ali v smislu najdb značilne lončenine ali pa  so podani odgovori na  osnovi stratigrafije.   Pri posegu mora imeti raziskovalec pred očmi tri osnovna vodila: kakršen koli ukrep bo na določenem kraju uporabil za pridobitev podatkov bo posegel nepovratno v strukturo terena, najdbe morajo ostati »in situ« do prihoda arheologov in njihove  strokovne obdelave v nespremenjenem stanju in še en vidik, ki ga  raziskovalec mora brezpogojno upoštevati,  in sicer vidik »piete« obrednih ali zaobljubnih predmetov. Namreč v dosedanjih raziskavah se je relativno zgodaj pokazalo, da arheološko ali v določenem času tudi osebno dragoceni predmeti niso puščeni v gorah naključno. Ti predmeti so puščeni na južni zunanji strani tlorisov, po konfiguraciji sodeč, pred vhodi stavb ali v neposredni bližini, vedno obrnjeni proti soncu. S kakšnim namenom ali mogoče spremljajočim obredom in zakaj v velikih primerih pod kamnom (kar še bolj govori v prid darovanja) so bili puščeni predmeti,  bo verjetno ostalo neodgovorjeno vprašanje. V ospredje teh daritvenih ritualov pa stopa zanimivo dejstvo, ki širi  razmišljanje. Ob antičnih stavbah, oziroma na daritvenih mestih, se pojavljajo predmeti iz starejših obdobij (stare železne dobe), niso pa v bližini zaznani časovno umeščenim najdbam usterzni tlorisi (Zgornja Krma, konta pod Zelenim vrhom II, Vogel). 

 

Podatki.

  

O mikrolokaciji najdišč je vodena evidenca, ki zaradi nevarnosti  nepooblaščenega posega ni javno dostopna. Podatki so glede na možnosti nadaljnih raziskav, lokacije najdišča in potencialne ogroženosti najdišča, predani Inštitutu  za arheologijo SAZU ter Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj.

 

     

     Letalski posnetek področja pod Lanževico                                                                

      (foto vir Naravovarstveni atlas Slovenije)

 

      

      Povečani letalski posnetek področja pod Lanževico. Vešče oko prepozna tloris stavbe.

      (foto vir Naravovarstveni atlas Slovenije)

                               

                               

                               Pogled na omenjeno območje na terenu.

             

                                 

                               Rudne jame vidne na letalskih posnetkih so v naravi  še bolj izrazite.

 

                               

                               Hitro prepoznan tloris stavbe (poznoantične) na terenu, obkrožen s številnimi

                               rudnimi  jamami. 


 
 

 

 

 


 
TEKST, FOTOGRAFIJE IN OBLIKOVANJE MIRAN BREMŠAK